Informacije

Top Pharma d.o.o.
Potok pri Komendi 15
1218 Komenda

T: +386 (0) 1 423 27 35
M: +386 (0) 31 695 082
E: info@toppharma.si

 
 
 
Aktualno

20.07.2018

Kakšne so vse vloge magnezija v telesu?

Magnezij je esencialni mineral, ki ga telo samo ne more tvoriti. Zato moramo skrbeti, da si s hrano zagotovimo zadosten vnos tega nujnega minerala.

Približno 25 g se v telesu skladišči, največji delež (60 %) se skladišči v kosteh. Tretjina magnezija se nahaja v mišicah, preostali delež pa v mehkih tkivih.

Magnezij sodeluje v številih procesih v telesu. Vse funkcije povezane z energijskim metabolizmom potekajo s pomočjo magnezija, ker sodeluje kot koencim in pri encimskih procesih. Telo brez magnezija ne bi moglo uporabiti ogljikovih hidratov in maščob kot virov energije.

Magnezij je pomemben tudi za stabilnost celične membrane ter nadzoruje prepustnost celične stene.

Magnezij stabilizira membranski potencial vzdraženih živčnih in mišičnih celic kakor tudi živčnih celic avtonomnega živčnega sistema.

Mineral magnezij sodeluje pri gradnji kosti ter pri hormonskem metabolizmu. Samo zadostna količina magnezija v telesu lahko zagotavlja pravilno delovanje mišic - vključno z delovanjem srca. Ni naključje, da o magneziju govorimo kot o mineralu za kosti in mišice.

Naj povzamemo - magnezij je pomemben za zdravje in pravilno delovanje vseh naših celic, kosti, zob, tkiv in organov.

Kakšen je priporočeni dnevni vnos?

Priporočen dnevni vnos za zdrave odrasle osebe predpisuje Nemško združenje za nutricionistiko; in sicer 300 – 400 mg dnevno:

 

 Dnevni vnos magnezija

Starost

moški

ženske

1 do 4

80 mg

80 mg

4 do 7

120 mg

120 mg

7 do 10

170 mg

170 mg

10 do 13

230 mg

250 mg

13 do 15

310 mg

310 mg

15 do 19

400 mg

350 mg

19 do 25

400 mg

310 mg

25 +

350 mg

300 mg


Magnezijev citrat – organska oblika magnezija

Organska oblika magnezija v citratni obliki je prijazna telesu. Magnezij je v glavnem odgovoren za delovanje živčnega sistema in mišic.

Vzroki za pomanjkanje magnezija

Pomanjkanje magnezija (hipomagnezemija) ima številne vzroke. Vzroki so: pomanjkljiv vnos s hrano, nepravilna absorpcija, povečano izločanje ali povečana poraba v času stresnih situacij.

• Prehrana:

Ker telo ne more samo tvoriti magnezija, moramo biti pozorni, da ga s hrano zaužijemo dovolj. Nekatere diete lahko vodijo v prenizek vnos magnezija.  Dolgotrajno kuhanje lahko povzroči izgubo magnezija iz živil v vodo v kateri se je zelenjava kuhala. Veliko predelane hrane ima zmanjšano vsebnost magnezija. Povečan vnos alkohola ali kave lahko prispeva k povečani izgubi magnezija.

• Športna aktivnost in močan fizični stres

Pri športni dejavnosti ali težkem fizičnem delu telo izgubi minerale s potenjem – z njimi seveda tudi magnezij. Večji je fizični stres, več magnezija izločimo.

Poveča se tudi potreba po energiji v mišicah. Molekula ATP-ja, ki je odgovoren za prenos energije v telesu, je vezan na magnezij. Zato je pri fizično aktivnih posameznikih pomembno, da posvečajo posebno pozornost nadomeščanju izgub magnezija.

• Stres:

Stres: za mnoge je danes stres vsakdanja težava. Pomen stresa za naše prednike je bil prvenstveno koristen zaradi povečane zbranosti. V posebnih stresnih situacijah, naše telo sprošča hormone, kot sta adrenalin in kortizol, ki zvišuje porabo magnezija, ker mineral regulira izločanje stresnega hormona. V kolikor nimamo dovolj »proti-stresnega minerala«, telo ustvari začaran krog: stres porabi razpoložljive zaloge magnezija, to pa vodi v povečano izločanje magnezija.

• Nosečnost in dojenje:

Med nosečnostjo in dojenjem, telo potrebuje poleg magnezija veliko hranil.

Posebej v zadnjem trimesečju nosečnosti, se lahko plazemska koncentracija magnezija zniža. Da bi preprečili težave, bi morale nosečnice jemati 310 mg magnezija dnevno. V času dojenja se potrebe po magneziju povečajo na 390 mg dnevno, ker moramo poskrbeti še za otrokove potrebe po magneziju  z materinim mlekom.

• Bolezni in zdravila

Nekatere bolezni ali motnje absorpcije lahko vodijo v nezadostni vnos magnezija iz prehranskih virov. Na primer bolezni prebavil, kronova bolezen ali celiakija lahko vodijo v pomanjkanje magnezija.

Pomanjkanje lahko povzroči povečano izločanje magnezija pri boleznih kot so: sladkorna bolezen, hipertireoidizem ali bolezni prebavil. Nekatera zdravila prispevajo k pomanjkanju magnezija, kot na primer diuretiki, kontracepcijske tablete ali kortizon. Pomanjkanje magnezija je lahko pokazatelj genetske okvare - zelo redko.

Simptomi pomanjkanja magnezija- krči v mečih

Naš organizem potrebuje magnezij, ker opravlja nujne funkcije v telesu. Mineral je nujen za pravilno delovanje okoli 300 encimskih procesov - stabilizira okostje in igra pomembno vlogo pri prenosu živčnih impulzov do mišic. Seveda je nujen pri krčenju mišic.

Ker je magnezij nujen za številne funkcije v telesu, pomanjkanje magnezija običajno ni omejen na en simptom. Še več, pomanjkanje magnezija se lahko čuti šele v kasnejših letih. Krči v mečih, posebej ponoči ali med športom so najbolj značilni znaki nezadostne preskrbljenosti z magnezijem.

Drugi znaki, da nam primanjkuje magnezija so: trzanje očesnih vek, napetost, vrtoglavica, migrene, mrzle noge ali roke. Tudi manj značilni znaki kot so nemir, šibkost, nespečnost, ali neodpornost na stres so lahko znaki pomanjkanja magnezija.

Vsekakor je potreben posvet pri zdravniku, če so simptomi pomanjkanja magnezija pogostejši.

Kako diagnosticiramo pomanjkanje magnezija?

Ponavadi pomanjkanje magnezija določi zdravnik glede na simptome in zdravstvene zgodovine. Pomanjkanje magnezija se določi s krvnim testom. Zgodnje odkrivanje pomanjkanja je težko zgolj na podlagi krvnega testa. 
Približno 59 % magnezija najdemo v kostnem tkivu, 40 % v mišicah in telesnih celicah. V krvnem serumu je samo 1 % magnezija.

V primeru pomanjkanja telo najprej sprosti magnezij iz teh notranjih zalog. Kostno tkivo služi kot dolgotrajna zaloga, organi in mišičje kot hitra zaloga - kar pomeni, da je na začetku pomanjkanja nivo magnezija v krvi konstanten. Šele ko zaloge v kosteh in mišicah niso več zadostne in se magnezij ne more več sproščati, pomanjkanje magnezija postane vidno na krvnem testu. 

Določanje vrednosti magnezija poteka iz krvnega seruma. Normalne vrednosti pri odraslih so med 0,7 in 1,0 mmol / l. Pomanjkanje se omenja, ko koncentracija magnezija v krvi pade pod 0,65 mmol / l. 

Zdravljenje pomanjkanja magnezija

Blago pomanjkanje magnezija pogostokrat uravnamo z uravnoteženo prehrano, bogato s hranili. Težje oblike pomanjkanja pa dopolnjujemo s prehranskimi dopolnili. Na trgu obstaja cela paleta prehranskih dopolnil različnih koncentracij in oblik: tablete, dražeje, kapsule, šumeče tablete in granule. Običajna dnevna doza 400 mg zadostuje pri terapiji pomanjkanja magnezija.

Včasih je potrebno dodajanje več tednov, da bi s tem odpravili pomanjkanje. Obisk zdravnika je priporočljiv kadar pomanjkanje traja dalj časa

Dolgotrajne posledice pomanjkanja magnezija

Težje oblike pomanjkanja se ne odražajo zgolj v znanih neprijetnih težavah kot sta: krči v predelu meč ali splošna utrujenost; temveč lahko povzroči resne zdravstvene težave.

Znanstvene študije so pokazale povezavo med pomanjkanjem magnezija in tveganjem za možgansko kap. Tveganje za kardiovaskularne bolezni se prav tako poveča, ker hipomagnezemija zvišuje vnetne procese žil, ki povečajo tveganje za srčno kap ali trombozo.

Preprečevanje pomanjkanja magnezija

Ker naše telo samo ne more tvoriti magnezija, moramo redno in ustrezno skrbeti za vnos vitalnega minerala z našo prehrano. Magnezij se nahaja v številnih živilih. 

Velik del naših zahtev za magnezij pokrijemo, z živili - izdelki iz žit ali s sadnimi sokovi. Visokokakovostne mineralne vode so lahko dober vir magnezija. Nekatere vsebujejo več kot 80 mg magnezija na liter.

Vsebnosti magnezija v nekaterih živil:

vsebnost na 100 g živila

koruza - 120 mg

grah - 120 mg

leča - 130 mg

ovseni kosmiči - 140 mg

kakav - 150 mg

riž - 160 mg

orehi - 160 mg

sezam - 340 mg

sončnična semena - 420 mg

Vir: https://www.doppelherz.de/news/magnesiummangel-symptome-und-ursachen/

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.